Po celotni Braziliji že desetletja spopadajo zemljiški spopadi med avtohtonimi skupnostmi in domorodnimi kmeti ter gozdarji. Vidno je, da so se zavezali bogati lastniki zemljišč, vladne agencije in varnostne sile, da bi si zatiskale oči in staroselce pustile, da se same brigajo. Medtem ko so gospodarski dobički na videz pomembnejši od človekovih pravic domorodne skupnosti države, je prejšnji mesec to vprašanje na severu vzhodne države Brazilije ponovno vznemirilo svojo grdo glavo s strahotnim napadom, ki je šokiral prebivalstvo.
Konec aprila je v severovzhodni brazilski državi Maranhão v burnem spopadu lokalnih kmetov in pripadnikov avtohtonega plemena Gamela poškodovanih 16 ljudi. Domorodni moški so bili z nabojem rane, zlomljenimi kostmi in hudimi vbodnimi ranami v bolnišnico. Dva sta si mačete odrezala roke, trije kmetje pa so bili tudi poškodovani.
Domača ženska, Brasilia | © Mídia NINJA / Mobilização Nacional Indígena / Flickr
Priče pravijo, da je skupina 30 članov plemena Gamela med popoldnevom vstopila na ranč Ares Pinto, ki ga štejejo za del svoje prednice. Ko so našli območje prazno, so postavili tabor.
Ure pozneje je prišel oskrbnik kmetije, da bi našel domorodne družine na posestvu. Nato se je odpeljal do bližnjega mesta, da bi nabral pomoč, da bi jih odpeljal. Jezna gomila lastnikov zemljišč je nato prispela na ranč z desetinami avtomobilov in motociklov, odločenih, da bodo zakon vzeli v svoje roke, takrat pa je sledilo nasilje.
"To ni bilo spopad, temveč pokol, " je dejal 60-letni Francisco Gamela. "Kdo smo, samo s puščicami, proti svojim puškam?"
Domača vas v Mato Grosso do Sul | © percursodacultura / Flickr
Pravice brazilskih staroselskih skupnosti so zaradi malomarnosti, nesposobnosti ali komercialnih interesov pogosto kršene. FUNAI (Fundação Nacional do Índio), zvezna vladna agencija, ki je bila ustanovljena za zaščito avtohtonih pravic, ima zgodovino, ko se je lahko opirala pod vplivom podeželskih lastnikov zemljišč, katerih predstavniki nadzorujejo 25% kongresa Brazilije. Ta vmešava se je v zadnjem letu povečala pod vlado neizbranega predsednika Michela Temerja, ki je oblast prevzel v parlamentarnem državnem udaru leta 2016.
Razmejitve avtohtonih dežel so bile zaustavljene, vladni poseki pa so zatrli FUNAI. Ker je agencija že presegla svoje meje, je z odlokom, ki ga je aprila podpisal gospod Temer, odpravila na stotine delovnih mest in prisilila FUNAI, da zapre 50 svojih lokalnih koordinacijskih enot. Medtem ko ima FUNAI hude politične težave, se nasilni konflikti proti domorodnim skupnostim pojavljajo le na območjih, kjer agencija nima fizične prisotnosti.
Domači aktivisti, ki jih policija srečuje zunaj brazilskega kongresa | © Rogério Assis / Mobilização Nacional Indígena / Apib Comunicação / Flickr
Teden dni po napadu na pleme Gamela je predsednik vlade FUNAI Toninho Costa odstopil in trdil, da se v vladni agenciji ni hotel "prepustiti političnemu vmešavanju". Z FUNAI, lokalnimi oblastmi in varnostnimi silami, ki so pod nadzorom podeželskih interesov, je bil etnocid avtohtonih skupnosti v imenu zajemanja zemljišč dejansko dekriminaliziran. Gospodarski napredek je pomembnejši od ohranjanja avtohtone kulture in se ob podpori oblasti kmetje in gozdarji počutijo maščevalne, če bi plemenska ljudstva izgnali iz svojih prednikov, na kakršen koli način.
Medtem ko so se ti konflikti stopnjevali v času Temerjeve vlade, so komaj nov pojav. Leta 2012 je avtohtoni boj v Braziliji dobil širšo pokritost s položajem plemena Guarani-Kaiowá, ene največjih skupin avtohtonih ljudstev v državi, ki so bili prisiljeni živeti na majhnih zadržkih, kjer so stopnje umorov primerljive z vojno cone in stopnje samomorov so astronomske.
Guarani-kaiowá med demonstracijo | © Fabio Rodrigues Pozzebom / Agência Brasil Fotografias / Flickr
Oktobra 2012 je bila skupina 170 ljudi iz plemena Guarani-Kaiowá izseljena iz brega reke v Mato Grosso do Sul. Skupina je bila obdana z orožarji, ki jih je najel kmet, ki je zakonito imel zemljišče, pripravila pismo sodiščem in napovedala množični samomor.
V njej je pisalo: „Vlado in zvezno pravosodje prosimo, da ne objavita obvestila o izselitvi, ampak da izdata množični samomor in da nas vse pokopljeta. Prosimo vas, da enkrat za vselej naročite popolno izumrtje in pošljemo več traktorjev, da izkopljejo veliko luknjo in pokopljejo vsa naša telesa."
Svet Združenih narodov za človekove pravice je pred kratkim od Brazilije zahteval, da sprejme učinkovitejše metode za boj proti kršitvam človekovih pravic, pri čemer je omenil zemljiške spore med avtohtonim ljudstvom in lokalnim agrobiznisom. Za ohranitev svojih političnih in finančnih interesov pa se vlada (na zvezni, državni in občinski ravni) odloči videti drugače.
Domači aktivisti korakajo na Kongres | © Sam Cowie
Nacionalni tisk teh konfliktov ne daje dovolj, časopisi pa se osredotočajo na obsežne korupcijske afere, ki ogrožajo prihodnost vlade Michela Temerja. Lokalne novinarje rutinsko nadlegujejo in mnogi tvegajo svoje življenje s kritiziranjem oblasti. Med letoma 2013 in 2016 je bilo v Braziliji umorjenih 22 novinarjev, ki so opravljali svoj poklic.
Toninho Costa, nekdanji predsednik FUNAI-ja, opozarja, da se bodo stvari verjetno poslabšale. »Domača skupnost bo imela od zdaj nekaj težkih dni. Brazilci se morajo zbuditi, jih pod anestezijo. V tej državi bomo uvedli diktaturo, ki jo FUNAI že preživlja, kar fundaciji ne omogoča izvajanja ustavne politike. Res je zaskrbljujoče."
Staroselski moški v Chapada dos Veadeiros | © Oliver Kornblihtt / Ministério da Cultura / Flickr
