Hrvaški umetnik Goran Trbuljak s svojimi deli satirično izziva umetnostni svet, podreja mitologijo umetnika in parodira institucijo galerije. Pri tem se vmeša v nenehno razpravo o naravi umetnosti. Raziskujemo delo tega inovativnega umetnika.
Vprašanje "kaj je umetnost?" odnos med ustvarjalci, kreacijami in občinstvom pa je bil vedno osrednji pri razpravah o umetniški praksi. Od Aristotelove poetike do umetniškega dela Walterja Benjamina v dobi mehanske reprodukcije so bili ti ključni pojmi raziskani, pregledani in argumentirani. Čeprav morda nikoli ne bomo dosegli nobenih dokončnih zaključkov, delo hrvaškega umetnika Gorana Trbuljaka osvetli tem zanimivim temam.
Trbuljak je aktiven praktik že od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja in veliko dela se osredotoča na sebe in svoj odnos do umetniške industrije. Vključen je bil v "Novo umetniško prakso", v kateri so sodelovali mnogi drugi sodobni hrvaški praktiki, na primer Sanja Iveković, Jagoda Kaloper in Željko Kipke. Medtem ko se je to gibanje značilno osredotočalo na uporabo novih medijev in modernih medijev, je Trbuljaka bolj zanimala avtonomija galerij in poklic umetnika. Primer tega je razviden iz enega njegovih najbolj znanih citatov: "občasno sem brez vednosti vodstva vdrl prst skozi luknjo v vratih galerije Moderne umetnosti." Ta preprosta gesta umetnika, ki je na skrivaj navzoča s svojim opusom, poskuša spodkopati avtoriteto upravnega telesa galerije in poudarja, kako lahko osnovna akcija kritizira celoten umetniški sistem.
Uporaba lastnega imena Gorana Trbuljaka je bila še ena taktika, ki se je igrala z avro okrog 'genialnosti' in osredotočenost na opazovanje. Leta 1973 je na steno podzemne železnice prilepil trak papirja z napisom "umetnik" in podpisal še en trak s priimkom, ki je bil prilepljen na ograjo tekočih stopnic. Nato je slikal trenutek, ko se bodo te besede pojavile ob njem ali drug ob drugem. Medtem ko je omogočilo številne interpretacije, bi lahko razlagali, da je to umetniško delo želelo izzvati šibko naravo opažanja umetniške skupnosti.
Njegovo ime je nastalo v drugem delu leta 1996, kjer je Trbuljak črpal črke v umetniških slovarjih, tako da je njegovo ime nastalo po preostanku besedila in je poleg naslovov znanih umetnikov, kot je Picasso. Ta odkrit poskus, da ga opazimo in označimo za "velikega", spet poudarja težave Trbuljaka z birokracijo umetniške industrije. To lahko vidimo tudi kot nadaljevanje prejšnjega vprašanja, ki ga je postavil: kdo ima moč odločiti, kdo je umetnik? Trbuljak je spet neprikriven in v svojem muhastem slogu leta 1972 organiziral „Referendum“, na katerem je člane javnosti zahteval, naj izpolnijo glasovnico in odgovorili pritrdilno ali ne, ali je umetnik. Kot odgovor na to delo je Trbuljak citiral, da je "[an] umetnik oseba, ki jo drugi dobijo, da bi jo lahko dobili."
Picasso je bil na svoji razstavi v Berlinu v Galeriji Gregor Podnar ponovno prisoten pri umetnikovem delu. PP Monokrom je bil sestavljen iz 12 kovinskih plošč. Trbuljak je izjavil, da bo vsakič, ko se tržna vrednost te umetnine poveča, strgal črko imena Pabla Picassa v enega od kovinskih kosov. Katalizator tega dela je avtomobilski proizvajalec uporabljal ime španskega slikarja v svojem novem modelu, Grant Picasso.
Goran Trbuljak še naprej dodaja dialog med umetnostjo in umetnikom. Njegovo delo prečka številne teme in je nastalo skozi več medijev.
Za več informacij obiščite spletno mesto Galerije Gregor Podnar.
Avtor Andrew Kingsford-Smith
