V okviru naše serije "20 literarnih prevajalcev, mlajših od 40 let" smo intervjuvali špansko literarno prevajalko Heather Cleary.
Specializira se za: sodobno in sodobno latinskoameriško literaturo
Nedavni prevodi: Pesmi za branje na uličnem avtomobilu Oliverioja Gironda (Argentina); The Dark by Sergio Chejfec (Argentina)
Izvenšolski: soustanovil pregled v Buenos Airesu
Preberite: Kratka zgodba kubanskega pisatelja Ernesta Hernándeza Bustoja "Med mrtvimi"
Kaj trenutno prevajate?
Knjiga, ki jo trenutno delam, je mehiškega pisatelja Martina Solaresa "Ne pošlji cvetja", politično pametnega narko noira, postavljenega v izmišljenem mestecu La Eternidad, in sicer na podlagi policijske korupcije in kartelnega nasilja. Odlično sem se ukvarjal z raziskovanjem ritmov in vrtiljakov tovrstnega pisanja, predvsem zato, ker roman na nekatere zanimive načine prebija s konvencijami detektivske fikcije. Po tem sem na vrsti mehiški pisatelj Mario Bellatin, Vrt gospe Murakami za Teleme Media in argentinski pisatelj Roque Larraquy Madrivore za Coffee House Press.
Kakšen pristop ali postopke upoštevate pri prevajanju?
Od knjige do knjige se razlikuje: včasih bom najprej prebral kakšen prevod (veselim se Larraquy-ja, ki mi bo dal izgovor, da se bom poglobil v čuden svet Cesareja Lombrosoja, ustanovitelja italijanske šole pozitivistov kriminologija), drugič bom skočil prav noter. Ena stvar, ki jo vedno počnem, je, da poskusim ugotoviti, kakšen prostor zaseda knjiga v svojem literarnem sistemu nastanka, in nato poustvariti, kar najbolje, skozi zelo neznanstven postopek triangulacija. Če gre za fikcijo, iščem druga dela, s katerimi je knjiga morda v pogovoru, z žanrskimi konvencijami, ki jih bodisi sprejme bodisi umakne; če gre za ne-fikcijo, poskušam določiti njen slog argumentacije, raven formalnosti in podobno. Sčasoma dobite nekaj kot okvir za premikanje celotne stvari. Ta postopek je pri obdelavi poezije nekoliko bolj občutljiv, čeprav se ne strinjam s tem, da se poezija korenito razlikuje od proze, ko gre za prevajanje, in zagotovo ne, da je neprevedljiva. Vse je neprenosljivo - zaradi tega je to zabavno.
Na katere vrste del ali regij gravitirate?
Kot bralka in prevajalka imam rada knjige, ki so na nek način oklepane in temne; če je tam trenutek ali dva suhega humorja, še toliko bolje. To seveda niso težka in hitra pravila; nekateri moji najljubši prevajalski projekti s tem opisom niso imeli ničesar.
Kdo ali kaj so nekateri neprevedeni pisci ali dela, ki bi jih radi videli v angleščini? Zakaj?
Norah Lange! Bila je znana po svoji subtilni, poudarjeni poeziji in prozi ter po uveljavitvi v tradicionalno moškem prostoru avantgardne literarne scene v Buenos Airesu v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja; v zgodovinskem zapisu pa so jo zasenčili možje iz njenega kroga (em, Borges). Bila je tudi poročena z Oliveriom Girondo, pesnikom, ki sem ga študiral in prevajal leta, tako da bi lahko rekli, da je gospodinjstvo postalo moje obsedenost.
Kateri so zanimivejši literarni dogodki v jeziku ali regiji, iz katere prevajate?
Polje je nekoliko preveliko in raznoliko, da bi lahko podali kakršne koli splošne izjave, vendar se je v zadnjem času zgodilo nekaj resnično zanimivih biopolitik: razmišljam o telesu poletja Martina Felipeja Castagneta (tr. Frances Riddle) in vročinske sanje Samante Schweblin (tr. Megan McDowell), ki je hkrati nemogoče razvrstiti in nujno prebrati.
S kakšnim nedavnim prevajalskim izzivom ste se srečali?
Poskusi, da bi nor nor gangsterski monterji zvenijo grozeče v angleščini.
