Kot del naše serije „20 literarnih prevajalcev, mlajših od 40 let“ smo opravili razgovor z angleškim in italijanskim literarnim prevajalcem Andréjem Naffis-Sahelyjem.
Prevajal je romane in pesnike iz: Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Francije, Italije
Nedavni prevodi: The Confines of the Shadow avtorja Alessandra Spina; Onkraj bodeče žice: Izbrane pesmi Abdellatif Laâbi
Čast: Angleška nagrada PEN za prevajalce
Izvenšolski: pesnik, Obljubljena dežela: Pesmi iz potujočega življenja (Pingvin)
Preberite: "Slava tistim, ki nas mučijo", Abdellatif Laâbi
Kaj trenutno prevajate?
Delam na grafičnem romanu z naslovom Une éternité à Tanger (Večnost v Tangerju), ki sta ga skupaj ustvarila ivorska avtorica Titi Faustin in kamerunski ilustrator Nyoum Ngangué. Večnost v Tangerju pripoveduje zgodbo najstnika po imenu Gawa na poti, da se je iz rodnega mesta, izmišljene afriške prestolnice Gnasville preselil v Tangerje, v Tangerje, točko na poti v Evropo, kamor upa, da bi se izognil gospodarskim, političnim in socialno trpljenje, ki muči njegovo domovino. Moj prevod bo objavljen marca 2017.
Kakšen pristop ali postopke upoštevate pri prevajanju?
Ko gre za izzive samega procesa prevajanja, še nikoli nisem bil delni v nobeni teoriji, ki je zgrajena okoli prevajanja: po mojem mnenju je velik del postopka intuitiven. Če rečem, da so avtorji, ki sem jih prevedel, "mrtvi in kanonizirani", "živi in vzpostavijo" ali celo preprosto "nastajajo", se moram preizkusiti v naslednjem besedilu: "ali lahko njihova besedila sodim ? " Prevedla sem enaindvajset knjig in razen treh komisij sem "izbrala" vse svoje avtorje na podlagi tega, ali bi moje svojevrstne idiosinkrazije dopolnjevale njihove.
Na katere vrste del ali regij gravitirate?
Po prevajanju sedmih knjig maroških avtorjev bi verjetno moral reči, da moje delo gravitira proti severni Afriki. Kljub temu je vsaka knjiga, ki sem jo delal, zagotovo pustila neizbrisen vtis. Nihče me ni zasmejal kot Balzacova Fiziologija zaposlenega, medtem ko me je Zolin denar naredil melanholijo in zmešnjavo. Barbarijske fige Rashida Boudjedre so me vlekle po zajčji luknji evropskega kolonializma v Severni Afriki, medtem ko me je Abdellatif Laâbi (Onkraj bodeče žice: Izbrane pesmi) dvignil iz nje. Od vseh ostalih sem se tudi veliko naučil, toda Alessandro Spina je bil morda avtor, ki sem ga najraje spoznal, a je umrl isti teden, ko sem podpisal pogodbo za prevajanje, kar pomeni, da sem verjetno najbolj ponosen na The Confines of the Shadow, večgeneracijski ep v Libiji od leta 1911 do odkritja nafte v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za cikel, ki obsega šest romanov, novele in štiri zbirke zgodb. Zbirka 1 mojega prevoda je bila objavljena leta 2015, zvezek 2 pa bo sledil konec leta 2017.
Kdo ali kaj so nekateri neprevedeni pisci ali dela, ki bi jih radi videli v angleščini? Zakaj?
Doživljal sem življenjsko strast do dela savdskega romanopisca Abda al-Rahmana Munifa (1933–2004), katerega kvintet romanov mesta Salt prikazuje, kako se je življenje od vasi obrnilo na glavo z odkritjem nafte v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in revolucionarne spremembe, ki so nastale v zalivu kot posledica tega odkritja. Medtem ko je mesta Salt spretno prevedel Peter Theroux, bi bilo čudovito videti, kako bi se kdo lotil prevajanja Munifove trilogije zgodovinskih romanov Ard as-sawad / Temna dežela, ki se vrti okoli življenja zadnjega Mamlukovega vladarja Iraka, Dawud Paša. Munifovo delo je prepovedano v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih, kjer je kljub temu še vedno zelo priljubljen.
