Francoščina je romantičen jezik, ki zapeljuje srce kot noben drug. Njene korenine segajo do starodavnih rimskih osvajanj, pomešanih z vplivi mitologije in skrivnostnih legend. Danes lilo njenih liričnih naklonov goji glasbeni jezik, ki poslušalca zavede s svojim edinstvenim ritmom.
Amour (am-uhr) / ljubezen
Beseda amour (ljubezen) odlično vpija strast francoskega jezika, pri izgovorjavi pa so potrebne zakrčene ustnice. Prvotno amor je tudi izdal korenine tega romanskega jezika, saj je latinsko - zgodovinsko so jo govorili stari Rimljani - po rimskem osvajanju Severne Galije v 1. stoletju pr.
Lumière (loo-me-yer) / svetloba
Besedo lumière (svetloba) je francoski jezik prvič uveljavil v 12. stoletju. Nov pomen je dobil med le siècle des Lumières (Doba razsvetljenstva) 18. stoletja, ki simbolizira osvetlitev človeškega intelekta po 'temnem' srednjem veku. Danes predstavlja obdobje, ki je vrhunec doseglo v francoski revoluciji.
Jenna Arts / © Kulturni izlet
Bougie (boo-jee) / sveča
Beseda bougie (sveča) je prišla v uporabo v 13. stoletju in dokaj atipična kombinacija črk namiguje na zgodovinske povezave med francosko in arabsko kulturo. Mesto Béjaïa v Alžiriji se je včasih imenovalo Bougie, in ker se je tam v srednjem veku odvijala trgovina s svečami, je dajala popoln jezikovni navdih.
Coquille (cok-eey) / lupina
Beseda coquille (lupina) sega v 14. stoletje, vendar je sčasoma pridobila bogat pomen. S pojavom tiskanja se je navajalo na pravopisno napako. Združenje je nastalo kot poklon napaki presoje, ki so jo pokazali ljudje, ki so v srednjem veku dajali denar lažnim beračem La Cour des Miracles.
Flâneur (flan-uhr) / potepuh
Beseda flâneur (wanderer) je nastala v 16. stoletju, v 19. stoletju pa je pridobila nabor bogatih zvez po zaslugi Charlesa Baudelaireja. Pesnik je portret urbanega raziskovalca izdelal tako nepozabno - lagodno se sprehodil po širnih prestolnicah in kavarnah prestolnice - da brez njega ni nobena slika Pariza popolna.
Jenna Arts / © Kulturni izlet
Sirène (sir-en) / morska deklica
Beseda sirène (morska deklica) izvira iz grščine (seira) z jezikovnimi koreninami, ki pričarajo podobo verige in namigujejo na težave pri odvajanju od njihovega dojemanja. To je posledica vpliva grške mitologije, kjer so Sirene predstavljene kot nevarne zapeljivke, ki so s svojimi očarljivimi pesmimi privabile mornarje v brodolom.
Ciel (glej-yel) / nebo
Beseda ciel (nebo) je prvotno izvirala iz grškega izraza koilos, kar pomeni 'votlo' ali 'konkavno'. To je zato, ker so ljudje nebo dojemali kot obliko votline, sicer imenovano "nebesni trezor". Nebo so lahko opazovali le s prostim očesom, zato so dimenzije prostora večinoma ostale skrivnost, zlasti glede globine.
Avtomatično (oh-ton) / jesen
Večina kultur po vsem svetu časti letino in Francija ni izjema. Francozi so se sklicevali na dobiček, ki je simboliziral sezono povečane proizvodnje. Toda potem se je beseda automane (jesen) v 13. stoletju spustila iz latinščine kot jezikovni hommage božanstvu Autumnus, ki predstavlja obilje narave.
Jenna Arts / © Kulturni izlet
Feuille (fuy-yuh) / list
Beseda feuille (list) je prvič prišla iz latinščine v 13. stoletju. Medtem ko je glavni pomen besede list, francoski jezik gre z roko v roki s kulinaričnim svetom in tako ni presenetljivo, da so kuharji to besedo zahtevali za semantični navdih. Danes boste v Franciji okusili številne tarte, ki uporabljajo to besedo, na primer mille-feuilles.
Printemps (prahn-ton) / pomlad
Beseda printemps (pomlad) izvira iz latinskega primus tempus (prvič). To je ena najstarejših besed, ki je nastala iz rimskih osvajanj Severne Galije. Toda v 13. stoletju je izraz uporabljal povsem drugačen črkovanje. Napisali so ga 'printani' s predpono 'prin', ki je takrat pomenila začetek.
