Odkar se je Vuk Karadžić odpeljal po srbskih vaseh in pozval kmete, naj mu rečejo tako, kot berete, so Srbi zasedeni, da so sestavili zavidljiv zadnji katalog impresivne literature. Delo se je začelo že dolgo, preden je Karadžić seveda izgubil nogo, in besede Srbov iz Subotice vse do Kosova že sto let navdihujejo narod. Nagnili se bomo k modernejšemu delu, vendar je to najboljše med najboljšimi, ko gre za srbsko literaturo.
Most na Drini, Ivo Andrić
Most na Drini ni le Veliki očka srbske literature, drži se tega stališča, ko gre za vso fikcijo s tega dela sveta, s popolno zaustavitvijo. Andrić je bil edini Jugoslovanec, ki je dobil Nobelovo nagrado za literaturo, in njegovo ikonično pripovedovanje o življenju v otomanski Bosni je nagrado prineslo na njegov dom v Beogradu. Če ste pred obiskom Balkana prebrali le en del leposlovja, morate narediti precej prepričljiv argument, da ne bo Most na Drini.
Most, zaradi katerega je bil Ivo Andrić znan © Wikimedia Commons
Grobnica za Borisa Davidovića, Danilo Kiš
Danilo Kiš, ki sta ga močno vplivala Bruno Schulz in Vladimir Nabaokov, velja za enega najboljših srbskih pisateljev zadnjega stoletja. Njegova klasika iz leta 1976 za grob Davida Davidovića je njegova najboljša zbirka sedmih kratkih zgodb o politični izdaji in umorih v vzhodni Evropi. Istoimenska zgodba obravnava vprašanja spomina in dojemanja in je bistvenega branja, ali prihajate v Srbijo ali ne.
Hazarjev slovar Milorad Pavić
Na začetku se boste morda spoprijeli s hazarskim slovarjem, vendar ne skrbite. V publikaciji Milorada Pavića iz leta 1984 je zgodovinski dogodek in ga prežema življenje skozi večinoma izmišljene like, s treh različnih stališč ustvari tri enciklopedije, ki si med seboj pogosto nasprotujejo. Nemogoče se je izogniti primerjavam s konfliktom trojne grožnje, ki je videl Srbijo, Hrvaško in Bosno v vojni v devetdesetih letih.
Resnično edinstvena knjiga © Wikimedia Commons
Smrt in derviši, Meša Selimović
Meša Sealimović, rojen v Tuzli (Bosna in Hercegovina), se je kljub temu hitro identificiral kot Srb in svoje delo predal anali srbske literature. Njegovo najbolj znano delo sta nedvomno Smrt in derviš, roman iz leta 1966 o človeku, ki se sprijazni z na videz naključno aretacijo brata. Vprašanja življenja, moči in pravičnosti mučijo religioznega slehernika v zgodbi, ki je bila leta 1974 posneta v celovečerni film.
Gorski venec, Petar II Petrović Njegoš
Petar II Petrović Njegoš se veča nad večino moderne zgodovine na Balkanu, in to ne samo zaradi svojega orjaškega okvirja. Srb, ki je Črno goro povlekel v sodobni svet, je našel tudi čas, da napiše Gorski venec, eno resničnih mojstrovin srbske literature. Epska pesem je bila napisana leta 1846 in pripoveduje zgodbo Njegoševega prednika, ki je skušal združiti vojna plemena na tem območju. Beseda 'ep' se veliko vrže, vendar je tukaj vsekakor upravičena.
Petar II Petrović Njegoš, največji črnogorski voditelj in pesnik © Ilustrirana zgodovina slovanske bede
Časopis Čarnojevića, Miloš Crnjanski
Miloš Crnjanski kot ekspresionistični pesnik in ugledni diplomat velja za enega največjih srbskih pisateljev 20. stoletja. V prvi vrsti je pisal poezijo, vendar je njegov roman iz leta 1920 Časni časopis Čarnojević odličen primer njegove tekoče proze in ustvarjalnega uma. Ni veliko zapleta, da bi obesili klobuk, toda knjiga je na najboljši možen način vsa nad slogom.
Hiše iz Beograda, Borislava Pekića
Mesto Borislava Pekića je bilo zagotovljeno že dolgo, preden je pomagal pri ustanovitvi Demokratične stranke v Srbiji. Hiše v Beogradu so prvič izšle leta 1970, v njem pa so videti nemiri po različnih točkah Srbije 20. stoletja in povezava vseh nemirov. Primarno vlogo igra beograjski hišni graditelj, človek, katerega globoka ljubezen do mestnih hiš je vse, kar stoji med njim in norostjo.
Kadil Borislav Pekić © Wikimedia Commons
Zarota kolesarjev, Svetislav Basara
Edini živi avtor na tem seznamu, Svetislav Basara, je sodobni srbski avtor, ki je prav tako nastopal kot jugoslovanski veleposlanik na Cipru. Njegova knjiga iz leta 1987 Zarota kolesarjev velja za njegovo najboljše delo in z dobrim razlogom, saj knjiga govori toliko o zarotah, kolikor gre za psihološka vprašanja in filozofske misli. Za vse, ki bi radi vstopili v moderno srbsko literaturo, naj bo ta prvi postanek.
Travniška kronika, Ivo Andrić
Andrićeva prva knjiga po mostu na Drini, imenovana tudi Bosanska kronika, je ostala v istem krogu, ko je šlo za temo. Travniška kronika govori o velikih silah, ki se borijo za prevlado v regiji, ki trmasto noče izpolnjevati svojega urejenega položaja zasedenega ozemlja in ustvarja delo, ki je množično v svoji psihološki ambiciji. To je najbližji Andrić, ki ga je kdaj odmeval veliki Leo Tolstoj.
Slavno mesto Travnik © Wikimedia Commons
